Boštjančič: Primanjkljaj tema le, ko pred volitvami ni druge

Iskali smo optimalno razmerje med razvojno naravnanostjo proračuna in skrbjo za javne finance, je finančni minister Klemen Boštjančič dejal na novinarski konferenci po seji vlade, na kateri je ta obravnavala in sprejela spremembe proračuna za prihodnje leto. Te mora zdaj potrditi še Državni zbor (DZ).

Kot smo pisali, vlada za letos načrtuje dve milijardi evrov, prihodnje leto pa 2,1 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja. Tudi v 2027 naj bi primanjkljaj znašal 2,1 milijarde evrov ali nekaj manj kot tri odstotke BDP.

Medtem ko zaostrene gospodarske razmere zmanjšujejo proračunske prihodke, se odhodki strmo povečujejo, prihodnje leto za več kot pol milijarde evrov.

“Vlada pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninskega sistema in obrambe. Te vplivajo tudi na izvajanje proračunov,” je razloge za velike primanjkljaje pojasnil minister.

Ali v proračunu je denar za božičnice?

V proračunu za letošnje leto, ki predvideva dvomilijardni primanjkljaj, še ni vključena obvezna božičnica, ki bi pomenila za 118 milijonov evrov dodatnih izdatkov za nakazila javnim uslužbencem. Hkrati bi povzročila tudi izpad pri dohodnini.

Ministrstvo za finance namreč pri načrtovanju proračuna upošteva že sprejete obveznosti. Predlog obvezne božičnice morajo predebatirati socialni partnerji, šele nato sledi sprejem v Državnem zboru (DZ).

A na vprašanje Forbes Slovenija, ali v proračunu je denar za izplačilo obvezne božičnice, je finančni minister odgovoril le, da primanjkljaj “ne pomeni nečesa negativnega, če na drugi strani to usmerjamo v učinkovite projekte”. Po njegovem primanjkljaj postane tema, ko pred volitvami ni druge, dodal je, da v zadnjih dveh desetletjih samo dvakrat nismo imeli primanjkljaja.

Ali denar za božičnice je, ni povedal.

Dodatno je pojasnil, da je bolj kot primanjkljaj pomemben delež dolga v BDP, ki pa da pri nas pada. Do lani se je delež res zmanjševal. V prvem četrtletju pa se je, kot kažejo podatki Sursa, navedeni v spodnjem grafu, delež dolga v BDP povečal. Podatki za 2. četrtletje bodo objavljeni prihodnji teden.

Minister je dejal še, da njegovo ministrstvo ves čas opozarja druge resorje, da se zaradi zaostrene gospodarske situacije odhodki ne bodo smeli več bistveno povečevati.

Dodaten denar za železnice, ga bomo porabili?

Boštjančič je na novinarski konferenci dejal, da so obrambnemu ministrstvu za vsako leto vzeli 110 milijonov evrov in jih prerazporedili za projekte tako imenovane dvojne rabe (to so na primer naložbe v infrastrukturo).

Ravno včeraj je sicer ministrica Alenka Bratušek na dogodku Dual use dejala, da njenemu resorju denarja ne primanjkuje, saj so ozko grlo ljudje. “Ministrica je opozarjala, da je ključno, da bodo investicije izvedene, ker je v gradbeništvu kar nekaj težav in projekti zamujajo,” je dejal minister. Na vprašanje, zakaj torej povečanje na tej postavki oziroma ali je to smiselno, pa ni odgovoril.

Čeprav je minister na začetku novinarske konference dejal, da je znanost prioriteta vlade, se sredstva na postavki za znanost prihodnje leto zmanjšujejo za 68 milijonov evrov. “Proračun je zapleten,” je dejal minister in pojasnil, da naj bi ta sredstva premikali na druge resorje, cilj pa naj bi bil še vedno krepitev znanosti.

Več občinam in upokojencem

Povprečnina za občine se bo zvišala na 810 evrov, je dejal minister. Pogajanja z občinami sicer še niso zaključena, v primeru drugačnega dogovora bo znesek popravljen v okviru razprave o proračunskih predlogih pred njihovim sprejemom v Državnem zboru (DZ).

Letni dodatek za upokojence, ki bo vnovič izplačan v petih različnih višinah, se bo prihodnje leto zvišal za pet evrov na 160 do 470 evrov.